Čistilne naprave
Cesta na Krko 7 1290 Grosuplje
Uprava: Pon-pet: od 8:00 do 10:30 in od 11:30 do 13:00 Sobota, nedelja in prazniki zaprto
Odpiralni čas zbirnega centra Od 1. 3. do 31. 10.:
Ponedeljek – petek 7:00 – 19:00
Sobota 8:00 – 14:00

Od 1. 11. do 29. 2.:
Ponedeljek – petek 7:00 – 16:00
Sobota 8:00 – 14:00

Zbirni center je ob nedeljah in praznikih zaprt.

Lokacija zbirnega centra: Spodnje Blato 1, 1290 Grosuplje
Špaja dolina 10,1°C

01 788 89 10 Vodovod: 041 649 540
Odpadne vode: 051 659 934
Pogrebna služba:  030 455 955
Oskrba s toploto: 051 350 100
Dimnikar: 051 374 687 (med delavnikom od 7:00 do 17:00)
Ceste: 030 707 931

images/slider-podstrani/odpadne-vode-slider.jpg

Javno komunalno podjetje Grosuplje upravlja več  komunalnih čistilnih naprav v več občinah in sicer:

Občina Grosuplje

CČN Grosuplje

S pomočjo nepovratnih kohezijskih sredstev je bila za območje občine Grosuplje zgrajena nova centralna čistilna naprava Grosuplje, ki glede na prejšnje stanje omogoča dodatno tretjo stopnjo čiščenja, s katero se iz odpadne vode odstranjuje dušikove in fosforjeve spojine.

Čistilna naprava se je iz obstoječih 10.000 PE povečala na 20.000 PE. Na čistilni napravi se v gniliščih izvaja obdelava odpadnega blata, katerega se po dehidraciji na centrifugalni črpalki kot odpadek odda pooblaščenim prevzemnikom. Čistilna naprava je zasnovana tako, da se metan, ki nastane v procesu obdelave blata v gniliščih, zajema in izkorišča za proizvodnjo elektrike in toplote kot stranskega produkta. Proizvedeno toploto uporabimo za ogrevanje gnilišč (pospeševanje procesa obdelave blata) in upravnih prostorov. Naprava ima zagotovljeno sprejemanje grezničnih gošč preko septične odjemne postaje. Za poletno obdobje ima naprava na iztočnem delu tudi dodatno obdelavo vode na iztoku z UV-žarčenjem, s čimer se zagotovi mikrobiološka ustreznost iztočne vode v vodotok Bičje.

Na čistilno napravo so že priključeni prebivalci naselij:
Grosuplje, Šmarje Sap - delno, Brezje pri Grosupljem, Cikava, Sela pri Šmarju, Spodnja Slivnica, Spodnje Blato, Gatina, Ponova vas - Št. Jurij, Mala Stara vas, Velika Stara vas, Paradišče, Zgornja Slivnica, Oaza, Malo Mlačevo, Veliko Mlačevo, Podgorica pri Šmarju, Hrastje pri Grosuplju, Št. Jurij in Zagradec pri Grosupljem.

Več o sami čistilni napravi izveste v posnetku, dosegljivem na tej povezavi. oz. si pogledate brošuro na tej povezavi.

JKPG | Čistilna naprava Grosuplje

Občina Ivančna Gorica

CČN Ivančna Gorica

V letu 2015 je bila rekonstruirana centralna čistilna naprava Ivančna Gorica. Dogradila se je terciarna stopnja čiščenja, medtem ko se je zmogljivost čistilne naprave s prejšnjih 15.000 PE zmanjšala na 6.000 PE.

Čistilna naprava je mehansko biološka čistilna naprava s terciarnim čiščenjem, anaerobno stabilizacijo blata, strojnim zgoščanjem presežnega blata in sprejemom ter obdelavo gošč iz greznic. 
Za obarjanje fosforja se po potrebi dozira sredstvo FeCl3. Po kanalizacijskem sistemu oz. zbirnem kanalu se odpadne vode pripeljejo do čistilne naprave, ki jo sestavljajo:

Objekti za primarno čiščenje:

  • fine grablje – sito,
  • črpališče s polžnimi črpalkami,
  • avtomatske grobe grablje,
  • peskolovnik z maščobnikom (70 m³) – ozračeni,
  • primarni usedalnik (225 m³) z zgoščevalcem za odvzem blata,
  • centrifuga FLott WeG za dehidracijo blata,
  • fekalna odjemna postaja Fop (sprejem in mehansko čiščenje vsebine greznic in MKČN).

Objekti za biološko čiščenje:

  • nitrifikacijski bazen (odstranjevanje organskega onesnaženja, prezračevanje poteka preko globinskega prezračevalnega sistema – Mesnerjeve panele),
  • naknadni usedalnik (ločevanje vode od suspenzije in odtok v potok Višnjica, del zgoščene suspenzije blata iz naknadnih usedalnikov se vrača v anarobni bazen, višek pa v anaerobni gnilišči),
  • peskolov (odstranjevanje težjih delcev in maščob),
  • primarno gnilišče (800 m³),
  • sekundarno gnilišče (800 m³).

Objekti za terciarno čiščenje:

  • anaerobni bazen (doziranje FeCl3),
  • nitrifikacijski bazen,
  • denitrifikacijski bazen

Na čistilno napravo so že priključeni prebivalci naselij:
Gabrje pri Stični, Stična, Ivančna Gorica, Škrjanče, Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici, Mrzlo Polje, Vir pri Stični, Mleščevo, Zgornja Draga, Višnja Gora.

MKČN Šentvid pri Stični

MKČN Šentvid pri Stični je zgrajena kot mehansko-biološka čistilna naprava. Objekt mehanskega čiščenja je dimenzioniran za končno kapaciteto 1.950 PE, za biološko čiščenje pa je vgrajen SBR (sekvenčni biološki reaktor) sistem.

Prednost sekvenčnih reaktorjev je v veliki fleksibilnosti delovanja glede na spremembe obremenitve čistilne naprave. S tem je omogočeno tudi fazno priključevanje kanalizacije na čistilno napravo in s tem optimalno delovanje čistilne naprave. Odpadna voda se preko iztoka odvaja v kraško vrtačo.

Prispevna območja so naselja:
Petrušnja vas, Šentpavel na Dolenjskem, Šentvid pri Stični, Velike in Male Češnjice.

MKČN Muljava

MKČN  Muljava (WpL HipAF) deluje po principu pretočne tehnologije čiščenja s pritrjeno biomaso na potopljenem zračnem filtru (ang. SAF-sistem) in za delovanje ne potrebuje nobenih kemikalij. Izdelana je iz plastike, ojačene s steklenimi vlakni (ang. Grp).

Čistilna naprava sestoji iz treh delov:

  • primarni usedalnik,
  • aerobna biološka stopnja (SAF-sistem = potopljen zračni filter)
  • naknadni usedalnik.

Poleg čistilne naprave se nahaja kiosk, v katerem so puhala in kontrolna enota, ki upravlja delovanje puhal in zračnih nateg. Delovanje celotne čistilne naprave je telemetrijsko nadzorovano s strani upravljavca.

Očiščena odpadna voda se iz iztoka čistilne naprave posredno odvaja po kamniti kanaleti, na koncu pa preko kamnite zložbe ponikne v vrtačo.

Prispevno območje je naselje Muljava.

OBČINA DOBREPOLJE

MKČN Ponikve

MKČN Ponikve je mala komunalna čistilna naprava tipa HIPAF SAF 1000 PE.

Voda iz vhodnega črpališča priteka najprej v primarni usedalnik, ki je po rekonstrukciji predelana biološka stopnja predhodnje čistilne naprave. Primarni usedalnik je opremljen z več pregradami, ki preprečujejo plavajočim snovem, da vstopijo v biološko stopnjo čiščenja.

Po primarnem usedanju se odpadna voda brez plavajočih delcev prečrpa v reaktor, namenjen aerobnemu biološkemu čiščenju. Pritrjena biomasa v sistemu za aerobno biološko čiščenje je razdeljena v več segmentov, da omogoča odpadni vodi dober stik z aktivno biomaso. Vsak segment za aerobno biološko čiščenje deluje kot 'filter', ki je napolnjen z velikimi plastičnimi nosilnimi elementi, ki omogočajo rast biofilma tako za heterotrofne kot avtotrofne mikrooganizme (nitrifikatorje). Zrak za prezračenje biološke stopnje se vpihuje preko talnih difuzorjev v vsak segment sistema za aerobno biološko čiščenje. Velika prednost zaporedno vezanih segmentov, napolnjenih z nosilnimi elementi je v tem, da čistilna naprava deluje optimalno tudi v času podobremenjenosti.

V naknadnem lamelnem usedalniku se po končanem biološkem čiščenju biomasa usede na dno in tako loči od očiščene odpadne vode. Usedalnik je opremljen z regulacijskim ventilom za iztok blata, ki na določen časovni interval odvede usedlo blato v zalogovnik blata. Bistri del - očiščena odpadna voda odteka gravitacijsko v iztočno cev z vgrajenim merilnim mestom in nato v potok Rašica.

Prispevno območje je naselje Ponikve.

cistilne naprave 13

MKČN Zdenska vas

MKČN Zdenska vas, proizvajalca WPL (Velika Britanija) bo v bodoče po velikosti zmogljiva 708 PE. Do sedaj je zgrajena iz dveh enot, vsaka po 236 PE, skupaj za obremenitev do 472 PE.

Iz mešanega kanalizacijskega sistema doteka odpadna voda v objekt za mehansko čiščenje, kjer se delci eliminirajo s pomočjo grabelj. Mehansko očiščena odpadna voda nato odteče v razbremenilnik visokih vod ter deževni zadrževalni bazen. Iz zadrževalnega bazena se odpadna voda črpa na čistilno napravo, ki je sestavljena iz dveh segmentov. Princip delovanja je pretočna tehnologija čiščenja s pritrjeno biomaso na potopljenem zračnem filtru, ki je razdeljen v več zaporednih vezanih sekcij z nasutimi plastičnimi nosilnimi elementi. Na nosilne elemente se pritrdijo mikroorganizmi kot biofilm, ki pod aerobnimi pogoji očiščujejo odpadno vodo. Čistilna naprava je izdelana iz materiala plastike ojačane s steklenimi vlakni. Zrak se vpihuje preko talnih difuzorjev.

Odpadna voda nato priteka v primarni usedalnik s shranjevanjem blata. Opremljen je z več pregradami za preprečevanje preliva plavajočih delcev v biološko stopnjo čiščenja.

Aerobni biološki reaktor deluje po principu biološkega čiščenja s pritrjeno biomaso. Biološko čiščenje je kombinirano s suspendiranim aktivnim blatom in pritrjenim aktiovnim blatom. Ob dovajanju zraka poteka proces odstranjevanja ogljikovih spojin in nitrifikacija.

Ker je naprava pretočnega tipa, se biološko očiščena odpadna voda skupaj s suspendirano biomaso preliva v naknadni usedalnik, kjer se biomasa usede na dno, očiščena odpadna voda pa gre v iztočno cev čistilne naprave in nato preko merilnega mesta MM1 v ponikovalno polje prostornine 163,80 m3.

Priključeno je naselje Zdenska vas, v bodoče pa bosta še naselji Mala vas in Cesta.

MKČN Potiskavec

Princip delovanja čistilne naprave Diamond DMS

JKPG | Čistilna naprava Diamond DMS

Sveža odpadna voda vstopa v osrednji cilindrični del čistilne naprave - prezračevalno cono (1), kjer se premeša s prezračenim tokom tekočine. Na zunanji strani prezračevalne cone se nahaja usedalna cona (2), kjer je tok mešanja manjši, kar povzroči, da se delci počasi usedajo na dno (5) ter nato ponovno zaradi toka zraka dvignejo v suspenzijo.
Na sredini prezračevalne cone se nahaja osrednja cev (3) s premerom 200 mm, ki sega do usedalne cone. Zrak se vpihuje skozi zračno blazino (4), ki se nahaja na dnu te osrednje cevi.
Zračni tok mehurčkov povzroči dvigovanje tekočine (blata in odpadne vode) skozi in nato okoli osrednje cevi (3). Tok tekočine skupaj z zrakom je tako močan, da dvigne usedeno blato (5) v ponovno gibanje. Sama konstrukcija čistilne naprave (stožčasta oblika) in način prezračevanje zagotovi stalno popolno mešanje odpadne vode in blata z zrakom in s tem stalne aerobne pogoje. Močno prezračenje omogoča razvoj različnih mikroorganizmov, da na aerobni biološki način razgradijo odpadno vodo, katere komponente uporabijo za lasten obstoj in razmnoževanje.
Zaradi težnosti se delci v usedalni coni (2) ponovno usedejo na dno (5), kjer jih nato tok zraka in tekočine ponovno dvigne navzgor po osrednji cevi prezračevalne cone.

Spletno mesto uporablja lastne analitične piškotke, da lahko spremljamo obiskanost in posledično prilagajamo in izboljšujemo vsebine. Več informacij o piškotkih najdete na tej povezavi.